Predlog popolne liberalizacije poštnega sektorja s 1. januarjem 2009

Evropska komisija je 18. 10. 2006 na svojih spletnih straneh objavila predlog nove Poštne direktive, v kateri določa leto 2009 kot mejnik v procesu liberalizacije poštnega sektorja v Skupnosti. Predlog tako predvideva popolno odpravo t.i. rezerviranih storitev, katerih izvajanje je izključna pravica izvajalca univerzalne poštne storitve in jo trenutno dovoljujeta tako Poštna direktiva kot Zakon o poštnih storitvah.

Poleg pomembnega koraka v smeri popolne liberalizacije in s tem izgradnje notranjega trga poštnih storitev Evropska komisija v predlogu ugotavlja, da je zagotavljanje univerzalne poštne storitve temeljnega pomena za socialno ter kulturno kohezijo državljanov Evropske unije. Zagotavljanje univerzalne poštne storitve pomeni zagotavljanje poštnih storitev določene kakovosti, v določenem obsegu ter na ozemlju celotne Skupnosti, vsem uporabnikom pod enakimi pogoji,.

Evropska komisija v okviru svojega predloga tudi ugotavlja, da je navedeni korak nujno potreben in edini smiseln z vidika širših ciljev in zavez Skupnosti ter v luči Lizbonske strategije. Obenem pa predlog nove Poštne direktive pušča državam članicam odprte možnosti pri pomembnih vprašanjih kot so morebitno financiranje univerzalne storitve, določanje izvajalca univerzalne storitve, pogoje, katerih izpolnjevanje lahko države članice zahtevajo od akterjev na trgu itd.

Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija) je bila kot nacionalni regulator s svojim strokovnim znanjem pritegnjena k oblikovanju stališča Republike Slovenije do predlagane Poštne direktive.

Predlog Poštne direktive in spremljajoči dokumenti predstavljajo pomemben korak v smeri zagotavljanja razvoja konkurence tako na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni ter posledično pomemben korak v izboljšanju možnosti izbire končnih uporabnikov poštnih storitev.

Splošna ugotovitev je, da so spremembe v pretežni meri redakcijske narave, razen seveda v delu odprave rezerviranih storitev. Agenciji se poraja vprašanje predvsem v zvezi z obsegom financiranja univerzalne poštne storitve saj predlog Poštne direktive določa odpravo rezerviranih storitev (sedaj v obliki de iure monopola Pošte Slovenije) s 1. januarjem 2009.

Predlog nove Poštne direktive naj bi dejansko zagotovil popolno liberalizacijo poštnega sektorja v okviru notranjega trga, kar pa v praksi, glede na izkušnje Švedske in Velike Britanije ne pomeni, da se bo konkurenčno okolje v Sloveniji na kratek rok drastično spremenilo. Vstopajoči izvajalci poštnih storitev ali tisti, ki dejansko že izvajajo poštne storitve se namreč odločajo za tisti del trga, ki predstavlja določeno tržno nišo oz. kjer je mogoče zagotoviti kritično maso končnih uporabnikov in s tem pokriti stroške vstopa na trg. Kot izhaja iz analize trga poštnih storitev za leto 2005  se je konkurenca v Slovenji razvila predvsem na področju poslovnih paketov in predvsem v okviru urbanih naselij. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da se konkurenca ni razvila na področju direktne pošte čeprav gre za tisti del sektorja, ki je že liberaliziran.

Agencija aktivno preučuje predlog Poštne direktive ter potencialne učinke v nacionalni pravni red. Dejstvo je namreč, da je predlog nove Poštne Direktive, kot instrument harmonizacije splošen, in le v redkih primerih jasen in precizen, kar pomeni, da bo urejanje tega sektorja in predvsem regulacija še naprej odvisna od nacionalnih zakonodajnih rešitev. O pomembnih vprašanjih ter rešitvah bo Agencija redno obveščala zainteresirano javnost.

Predlog Poštne Direktive in spremljajoči dokumenti so dostopni na spletni strani Komisije.